2 Korin
Yesu pi wel wiak kutömweri sëën wë krismaki 26 pöta ök won sëën Poolök pep epwer Korin kakë ingre morörö retëng ë mena. Pi wet rëak Masetonia yangerakaan pep newer Korin omnaröaan retëng ëak wes mëën oröön Taitas Korin kakaan pim naë së koirak pitëm naëaan narö lup kaip tiak wëën naröak piin, “Ngön yaaö omën yaapöp won,” pël ëa pot ök maan Poolök kat wiak epët retëng ëa.
Pöt epël wia.
Ngön ngës rëaut 1:1-11
Poolre Korin ingre moröröa ngönte 1:12–7:16
Yutia ingre moröröaan kaamök elmëëpna ngönte 8:1–9:15
Poolök pim ya mënauta ngönte ök ëa 10:1–13:10
Ngön mëët 13:11-13
1
1 O Anutuu ingre mor saö Korin kak wëauröere Krik yangerak wëaurö, ne Pool Anutu pimtë këmtak Yesu Kristoë ngön yaaö omnamp ne tiarim karip Timoti piiring wë pep epwer retëng ë yaningk.
2 Anutu tiarim Pepapre Aköp Yesu Kristo piaripök komre kolapre mayaap pöt ningkën arim naë wiaap.
Pool pi Anutuun yowe mëëa
3 Tiar Anutu tiarim Aköp Yesu Kristo pim Pepapön yaya mepa. Tiar kön wiin pi sant yaauta pepap, tiarim Anutu wiap yaalniaup pël yaë. 4 Pël yeë këëmre këlangön nentere nent tiarim naë yaaröön wiap yanuwesaup. Pël ëën Anutuu wiap yanuwas pöl omën narö këëmre këlangön nentere nent yeön pöt tiarök pim wiap yanuwas pötaring pangk kaamök elmëëpenaat. 5 Yaap, Kristoë këëmre këlangön kat wieima pöl tiarta këëmre këlangön kësang kat yawi. Pöta ök tiar Kristook yal menak wëën pi wiap kësang nuweseim wë. Pötaanök Anutuun yaya mepa. 6 Tenim këëmre këlangön kat yawi pöt, ar wiap nuwasën Anutuuk utpetetakaan kama niöpënëak pël yeë. Ën Anutuuk ten wiap yanuwas pöt, ar wiap nuwasënëak pël yaalni. Ar ya wiaptaring tenim këëmre këlangön kat yawi tapët kat yawiin Anutuuk wiap nuwasën önëët. 7 Tenim ar ompyaö ëënëak kön kosang wian pöt këlok nasën. Pöt ten kön wiin tenim këlangön kat yawi pöl arta kat yawi pël yaë pötaanök. Tapël Anutuuk ten wiap yanuwas pöl arta wiap nuwasëpnaat.
8 Karurö, ne tenim këlangön kat wia pöta ngönte ök niamaan kat wieë. Ne ar tenim Esia yangerak këlangön kat wia pöten ëwat sënëak kent ëën ök yeniak. Ten pörek së wëën këëmre këlangön kësang tenim naë oröak ngep elnia. Pël ëën ten kön wiin ompyaö sëna kanö won ëën, “Wel wiinaat,” pël ya ngës kön wiaut. 9 Yaap, pan ten wel wiinëak yeë pël wesaut. Pël ëautak këëmre këlangön pöt om pas orö naniirëën. Tenimtë weëre kosangötön kön wiin iraan Anutu wel wiaurö wal ë yaulmëaup piin kön wi kosang wasënëak omën pöt tenim naë orö nirëaut. 10 Omën utpet panë nant tenim naë oröön wel wiinëak ëaö pötëaan Anutuuk kama ent ë niulëa. Wë ënëmak kaalak utpetetakaan ent ë niuleim öpnaap. Ten piin kön kosang elaan pi kaalak ent ë niulëëpnaap. 11 Pötaanök ar ten kaamök ëak Anutuun kimang maë. Pël ëën Anutu pi omën selap arim kimang pöt kat wiak kangut ninak ten ompyaö elniipnaan. Pël yaëën ar pim ten kaamök yaalni pöten Anutuun yoöre ërëp manëët.
Pool pi Korin omnaröen kaar nemaan
12 Ten tenimtëën kön ompyaö yawi pöt eptaanök. Omën ngönën kat nawiinöröa naë tenim elmëeima pöt, tenim lupöt wiap nasën kölam wëën Anutuuk kaamök elniin wotpil wesak elmëeimaut. Ën arim naë elnieima pöt pitëm naë elmëeimaut il wesak elnieimaut. Tenim ar pouröa naë elnieima pöt yangerakë ëwatötring won, Anutuuk komre kolap elniin pël elnieimaut. 13-14 Ten ngön öngpököt retëng ë naningkën. Arim sangk kelak ëwat sënëët pëën retëng ë yaningk. Peene pöt, ar pöten om kot nent ëwat sak wë. Nem könöök këëkë ëwat sënëak kent yaë. Ar pël ëënë pöt Aköp Yesu pim akun kaöaöök ten arim ëwat önëëtaan kön ompyaö yawiin ar kangiir tenim kaamök yaalni pötaan kön ompyaö wiinëët.
15-16 Yaap, ne arën kön wiin tenimëën kön ompyaö yawi pël yaë. Pötaanök akun nentepar arim naë waisën pouteparëën ar ya kë sënëak ëaut. Pël ëëma pöt, nem könöök Masetonia yangerakë waisumaatak arim naë wais wë olëak Masetonia eprek waisumëak kön wiaut. Pël ëak eprek wë olëak kaalak arim naë wais wëën ar kaamök elnëak wes nemëën Yutia yangerakë sumëak kön wiaut. 17 Pël kön wiautak arim naë newaisën ëaut. Pël ëaö pötaanök ar neen kön wiin, “Kön selap yaaup,” pël yaë ma? Ma kön wiin ne omnant ëëmëak kopëta wesak yang omnaröa ë yeë pöl, “Pël naëngan,” weseë “Yok, pël ëëmaap,” kaar ya pël yaë ma? Won pël naën yaaup. 18 Anutu pi yaap yaaup pöt kön wiinëët. Tapël ne arën niamëak kön selap akun tapëtakëër mak ma won poutepar neniaan ëaut. 19-20 Pöta songönte epël. Anutuu Ruup, Yesu Kristo pim ngönte ten Sailasre Timoti epaarök ök niiaut. Yesu Kristoë ngön nent ëak kaip tiak nent naën ëaut. Won, tenök Anutuu omnant ëëpënëak ya pöt Kristook yaë, pël ök niiaut. Pël niaan kë yaarö. Yesu Kristo pim pël yaaö pötaan tiarök piin, “Pim ngön kosang niwesa pöt yaap,” pël weseë Anutuun yaya maim wë. 21 Anutu pimtok ten arring Kristoë naë kosang wes niulëak pim yaat mëmpunëak yenia. 22 Pimënt tapöpök tiar pimtëën yaö nuwesak, “Anutuu Pulö tiar nina pöl pim ompyaö niwas pet irëpënëak kup niwia pöt kë orööpnaat,” pël wasëpenëak Ngëëngk Pulö wes mëën tiarim lupötë ilëak wë.
Pool pi Korin kakë teënt nasën ëauta songönte ök mëëa
23 Nem arim naë waisumëak ök niia pöt ne kaar neniaan ëaut. Anutu pi nem nian pipët yaap pöt ëwat wë. Pi nem arim naë newaisën ëa pöta songönte ëwat wë. Ne Korin kakë waisanëën arën nga niaan ya këlangön ëan tapön. Pël ëënganëak newaisën ëaut. 24 Nem pël yeniak pöt, arim kön wi kosang wasënë kanö nem nga niama pö pël kön wiinëëten kaaö. Yaap, ten kön wiin ar kosang wë Anutuun kön wi kosang yewas. Pël ëaap om ar ya kë sënëëk yak kaamök elniak ya yamëngk.